Hiša kulture v Pivki, 29. oktober 2022 ― Vanja Mervič: vzemi-prežveči-odvrzi4. – 25. november 2022otvoritev: 4. november ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekVanja Mervič je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v različnih medijih, saj verjame, da ima vsaka ideja svoj specifičen način izraza. V svojem delu se na splošno ukvarja s svetom onkraj vidnih plasti materialnosti. Na eni strani raziskuje tisto, kar postane vidno šele s pomočjo sodobne tehnologije (kot je npr. elektronski mikroskop in Kirlianova kamera), to je mikrostruktura materije, na drugi pa svet nematerialnega, ideje, misli in energije. V skladu s tem njegova umetniška praksa kaže pripadnost sodobnemu znanstvenemu, materialnemu pogledu na svet, obenem pa zavezanost nečemu prvinskemu, večnemu, nerazložljivemu, kar je onkraj materialnega.Na tokratni razstavi z naslovom vzemi-prežveči-odvrzi umetnik predstavlja različna dela, v katerih se osredotoča na žvečilni gumi kot metaforo za sodobno potrošniško družbo. Kot opozarja, je človeštvo v zadnjih dveh stoletjih naredilo neverjeten tehnološki preskok, vendar pa je vzporedno s tem procesom pospešeno izgubljajo vrednote, zaradi katerih je svet prijeten prostor za življenje. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da nas tako imenovani napredek ni pripeljal nikamor, saj stopicljamo na mestu, do vratu zasuti s takšnimi ali drugačnimi produkti za enkratno uporabo. Obkožajo nas nepregledni kupi predmetov, ki jih po instant uporabi takoj zavržemo, hkrati pa se utapljamo v informacijah, nasvetih in idejah, ki jih na hitro posrkamo, prežvečimo in izpljunemo – tako kot žvečilni gumi.Umetnik v razstavljenih delih žvečilni gumi – ta popoln predstavnik zavržkov – obravnava kot artefakt in na ta način skuša najti smisel v njegovem nesmislu. Dela razvrsti glede na galerijski prostor v tri skupine. Prva z naslovom Topografije vsakdana vključuje frotaže, knjigo umetnika in objekt pladenj z žvečilnimi gumiji, namenjenimi obiskovalcem. Drugo z naslovom Skriti prehod sestavlja serija fotografij, ki s

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. oktober 2022 ― Objekt kontejnerja – ikone, piktograma ali »črne škatle globalizacije«, ki danes organizira 90% celotne ekonomije blaga, v prvi fazi nakazuje na povezave ekonomske učinkovitosti globalnih tokov blagovnega prometa, standardizacije kontejnerske infrastrukture in abstrakcije, saj je kontejnerski ladijski promet učinkovit predvsem zato, ker je zgolj 20% vsebine kontejnerjev znane. V kuriranem ciklu bomo temo zastavili nekoliko širše, in sicer kot premislek sistema kontejnerizacije, ki »strukturira in kodira praktično vse kar pade pod njegovo domeno«, »spreminja svet v mobilno skladišče in ga organizira na način standardiziranih mobilnih prostorskih enot, zamenljivih procesov in merljivega časa (Klose 2015, 6), s čimer poobči poljubno vsebino in omogoči globalno standardiziranost. Kuratorici serije izhajata iz dveh umetniških disciplin, gledališke in vizualne, ter skozi sodelovanje premišljujeta, kako razpreti možnosti za srečanje gledališča in vizualne umetnosti, saj menita, da takšen dialog omogoči nujno preizpraševanje mej vsakega od medijev. K sodelovanju sta povabili tri umetnice – Živa Božičnik Rebec, Mateja Bučar in Neja Zorzut – ki so ustvarile posamične dogodke-instalacije, ki so delovale bodisi kot ponavljajoč performativni dogodek bodisi kot instalacija, ki je na ogled v uradnih urah ali kot oboje hkrati. Materiali so kumulativno zbrani in sopostavljeni v kontejnerjih pred Novo pošto. Skozi serijo diskurzivnih dogodkov pa smo skušali ustvariti smiselen razmislek o poziciji umetnosti v družbi, novih mehanizmih znotraj umetnosti ter razpreti tudi zgodovino kontejnerizacije, ki je sredi 20. stoletja omogočila standardizacijo prometa blaga in globalno ekonomijo.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. oktober 2022 ― Biopoetična in biokemična instalacija ‘ID drevesa – kako postati drevo za drugo drevo’ je večletni projekt, v katerem Agnes Meyer-Brandis raziskuje možnosti komunikacije med človekom in drevesom preko vonja. S pomočjo zajemanja hlapnih organskih spojin (HOS) izbranega drevesa in njihovega sintetiziranja v parfum avtorica na razstavi obiskovalcem omogoči, da dišečo tekočino nanesejo na svoje telo in s tem spekulativno stopijo v neverbalno komunikacijo z rastlino. Vonj gozda nastaja iz hlapljivih spojin v zemlji in posameznih dreves. Te vonjave drevesa in druge rastline uporabljajo za prenos informacij, od katerih so soodvisne. Vsako drevo ima svoj značilen HOS odtis – svojo olfaktorično identiteto, s pomočjo katere lahko rastline med seboj razlikujemo. Za razstavo v Galeriji Kapelica je avtorica izbrala rastlino katsura ali tako imenovano karamelno drevo. S pomočjo znanstvenic z Inštituta Jožef Stefan je v mesecu juniju 2022 izmerila eterični oblak hlapljivih molekul korenin, debla in listov, ki so ga v laboratoriju IJS s pomočjo spektralne kromatografije dešifrirali v izmerljive molekulske količine. Kljub zelo zahtevnim biotehnološkim meritvam, hlapnih molekul ni bilo mogoče popolnoma natančno določiti, zato je k boljšemu določanju vonjav umetnica povabila poklicnega parfumerja. Zbrane strojne in čutne podatke je avtorica s sodelavci združila v parfume ‘Oblak korenin’, ‘Oblak stebla drevesa’ in ‘Oblak krošnje drevesa’, ki so vodili do sinteze parfuma ‘Identiteta enega drevesa’. V Galeriji Kapelica je poleg karamelnega drevesa in parfuma, nastalega iz njegovega organizma, mogoče spoznati tudi vonjave dreves iz drugih delov Evrope, kjer je Agnes Meyer-Brandis raziskovala in razstavljala v preteklosti.